Poslanstvo

V tem življenju sem že kot otrok nehote hodila po poti, ki me v marsičem ni osrečevala, ker si nisem upala živeti svojih sanj, slediti lastnim željam, kljub močnem čutenju, da stopinje, ki sem jih delala, niso zares "moje". Hodila sem po poti, ki je bila pričakovana s strani staršev. Potrebno je bilo namreč prevzeti družinsko podjetje, ki je bilo v mnogočem izpolnitev sanj mojega očeta. Dolga leta sem delovala na tak način, dokler me "kriki" iz onostranstva (v obliki bolezni – popolnega "sesutja" imunskega sistema) niso zaustavili do te mere, da sem imela v resnici le še dve možnosti-začeti delati na izpolnitvi svojega poslanstva, ali se od življenja na tej točki posloviti. V dolgih mesecih zdravljenja, so mi bili brezpogojna LJUBEZEN DO SVOJEGA OTROKA (takrat v puberteti), ZAVEDANJE, da VSO SREČO NOSIM V SEBI, le osvoboditi se moram strahov, ki niso moji, in neskončno ZAUPANJE v Božjo pomoč močni stebri, na katere sem se opirala.


Obljuba Sebi in Božjim energijam, da postorim VSE, da "staro" (tudi finančno varnost) pustim za seboj in začnem delati in delovati na izpolnitvi mojih SANJ, JE BILA POMEMBEN "PRELOM" MOJEGA MAVRIČNEGA POTOVANJA. Za svoje Sanje sem tako morala skozi mnogo težkih preizkušenj...

Že kot otrok in tudi kasneje v življenju sem vso odgovornost za svoje stanje nenehno prevzemala nase. Ko pa sem se zares poglobljeno začela ukvarjati z vzroki, ZAKAJ je tako, sem prišla do zelo OSVOBAJAJOČIH spoznanj, da za to, kar se nam "strupenega" zgodi kot otroku, nismo sami krivi – odgovorni. Odgovorni pa smo, da takrat, ko to prepoznamo, zase nekaj storimo.

Od "spoznanj" do notranje "svobode" je bilo potrebno prehoditi dolgo pot osvobajanja od privzgojenih vedenjskih vzorcev, prepričanj, pravil... drugih. Postavljati je bilo treba začeti zdrave – v sebi čutene meje. Potovanje je bilo prežeto tudi z mnogimi dodatnimi, bolečimi čiščenji skozi fizično telo, kajti vsi organi imajo svoj spomin.



A bolj ko se je razbolelo telo osvobajalo čustvenih bremen…tisočerih potlačenih čustvenih situacij... bolj je Duša v meni začenjala "dihati". In po zares dolgih letih "dela" na sebi je moja Duša zadihala in upala sem si začeti živeti svoje poslanstvo tega življenja. Skozi različna izobraževanja, samoizpopolnjevanja, terapije, osvobajanja in DAROV neskončne Božje milosti, sedaj vsa ta znanja, spoznanja, vedenja, čutenja in "darove iz Sveta Višjega Zavedanja" predano predajam drugim Dušam – drugim Ljudem.

Iskreno si želim, da vsakdo zbere voljo, da se poda na potovanje vase, da prične uresničevati svoje Lastno Življenje – POSLANSTVO Duše. Vsa Moč je v človeku, le upati si moramo najprej BREZPOGOJNO LJUBITI SEBE in potem VSE OKOLI NAS.

LJUBEZEN JE NAŠA MOČ, ki "domuje" v naši Duši.